Srebro  - element čistosti

Srebro je ena izmed plemenitih kovin, ki izstopa po svojih edinstvenih lastnostih. Med vsemi kemijskimi elementi ima najvišjo električno prevodnost, zaradi česar je izjemno cenjeno v znanosti in tehnologiji. Dragocena kovina se uporablja že več kot 6000 let, predvsem zaradi svojih razkuževalnih in blagodejnih lastnosti. Že v starem Egiptu so kirurgi med operacijami uporabljali izključno srebrne skalpele, saj so verjeli, da zagotavljajo najvišjo možno raven čistosti.

Tudi v starem Rimu je bilo srebro nepogrešljivo: zdravniki so ga na bojiščih uporabljali za pokrivanje ran in poškodb ter s tem preprečevali okužbe. Feničani so šli še korak dlje – hrano in vodo so shranjevali izključno v srebrnih posodah, kar je bilo v času, ko hladilniki in zamrzovalniki še niso obstajali, prava revolucija.

Srebro so široko uporabljali tudi Egipčani, ki so dragoceno kovino cenili zaradi njenih zdravilnih lastnosti. Z njo so razkuževali rane in izdelovali posebne povoje, ki so prispevali k hitrejšemu celjenju. Srebro je tako že tisočletja cenjeno ne le kot material, temveč tudi kot pomemben dejavnik v medicini in ohranjanju zdravja.


Srebro ima v tradicionalni kitajski medicini (TKM) že več kot 2000 let pomembno vlogo. Zdravniki in alternativni terapevti ga cenijo predvsem zaradi njegove uporabe v akupunkturi. Verjamejo, da srebrne igle ne le učinkovito stimulirajo meridiane, temveč tudi pozitivno vplivajo na telo, um in dušo. Po konceptu TKM so meridiani energetski kanali, ki so povezani z delovanjem notranjih organov. Kadar pride do preobremenitve na eni ali več energijskih točk, to moti delovanje povezanega organa. Srebro naj bi pomagalo obnoviti energijski pretok v meridianih ter dolgoročno krepilo zdravje in vitalnost.

V srednjem veku se je starodavno znanje o koristnih lastnostih srebra preneslo tudi v vsakdanje življenje. Ljudje so verjeli, da ta dragocena kovina odganja vse vrste vsiljivcev, čeprav so si srebrno posodo in jedilni pribor lahko privoščili le premožni. Kljub temu so slavni zdravniki in zdravilci, kot so Paracelsus, Hipokrat in Hildegarda von Bingen, srebro približali tudi širši populaciji. Hildegarda von Bingen je srebro priporočala za zdravljenje kašlja, prehladov in za krepitev pljuč. Prav tako je Konrad von Megenberg poudarjal njegove zdravilne učinke, kot so lajšanje srbečice in podpora presnovi. Srebro je tako skozi zgodovino postalo dragocen element v medicini in življenju ljudi.


Srebro  danes

Srebro ima pomembno vlogo tudi v sodobni medicini, kjer se uporablja na številnih področjih. Njegovi delci so prisotni ne le v posebnih medicinskih povojih in obližih, temveč tudi v kozarcih za pitje, tekstilu za alergike in celo v srčnih katetrih. Biomedicinski raziskovalec dr. Becker je bil navdušen nad izjemnimi lastnostmi te plemenite kovine, zato se je poglobil v raziskovanje njenega 6000 let starega znanja. Rezultate svojih raziskav je strnil v knjigi The Body Electric (Električno telo), kjer je poudaril potencial srebra pri podpiranju samozdravilnih sposobnosti telesa. Po njegovih besedah „na poseben način spodbuja rast kosti in pospešuje celjenje poškodovanega tkiva.“

Bavarski državni urad za zdravje in varnost hrane opozarja, da zaužitje koloidnega srebra ni dovoljeno. Na svoji spletni strani pa navaja, da „fino razpršeno srebro in nanosrebro (vključno s koloidnim srebrom) lahko zavirata rast bakterij in celo uničujeta nekatere patogene.“ Prav tako pojasnjuje: „Evropska komisija ocenjuje, da je srebro, vključno z nanosrebrom, razmeroma malo škodljivo za zdravje.“